Ena od temeljnih predpostavk coachinga je, da je človekov potencial veliko večji od tistega, ki ga trenutno živi. Zato poskušamo coachi nenehno širiti zavedanje o notranjih virih in tako spodbujati osebno rast naših strank. Ste se že kdaj vprašali, katere darove imate, pa se jih slabo ali sploh ne zavedate? Kateri od njih vam lahko pomagajo doseči vaše cilje? Kako jih vključiti v vsakodnevno življenje?
Kot meni jungovska psihologinja Marie-Luise von Franz, bi morali darove, ki so nam dani, razvijati in tako postajati vedno bolj celostno in uresničeno bitje. Sicer se lahko psihična energija zatrtih talentov obrne proti nam in se izrazi kot pretiran dinamizem v napačnih situacijah. Celo nekatere svete knjige, med njimi Sveto pismo, nas pozivajo, naj za svoje talente skrbimo kot za sveta semena ter utiramo pot njihovemu razraščanju.
Prilika o talentih
Ena od prilik v Novi zavezi govori o gospodarju, ki se je odpravil na potovanje, svoj denar pa je v tem času zaupal v hrambo domačim služabnikom. Enemu je izročil pet talentov, drugemu dva in tretjemu enega. Služabnik, ki je prejel pet talentov, je šel takoj z njimi trgovat in je pridobil pet drugih. Tudi tisti, ki je prejel dva, je pridobil dva druga. Oni pa, ki je dobil enega, je denar zakopal in ga skril, da z njim ni imel skrbi. Ko se je gospodar po dolgem času vrnil, je poklical služabnike in napravil z njimi obračun. Prvega in drugega, ki sta pridobila in mu izročila dodatne talente, je nagradil, rekoč: “/…/ dobri in zvesti služabnik! V malem si bil zvest, čez veliko te bom postavil.” Tretjega pa je imenoval “malopridni in leni služabnik”, vzel mu je edini talent in z njim nagradil prvega, ki je pridobil največ.
Beseda talent je v zgodbi uporabljena kot ime za denarno valuto, obenem pa neposredno kaže na globje sporočilo prilike, ki se nanaša na naše notranje talente. Naj gre za športno ali umetniško nadarjenost ali pa za težje merljive sposobnosti, kot so empatija ali diplomatski čut – vsi so namenjeni temu, da jih uporabljamo, krepimo in širimo. S tem bogatimo tako sebe kot svet okoli nas.
Varnost ali tveganje
Svetopisemska zgodba, ki kaznuje človeka, ker se je odločil za varnost namesto za tvegano trgovanje, je navidezno kruta, vendar odseva univerzalni psihični zakon, ki zadeva vsakega od nas. Tisti, ki ne želi tvegati in “trgovati” s svojimi talenti, ker se mu zdi udobneje živeti v ustaljeni rutini, bo svoje darove izgubil. Če zaradi ohranjanja občutka varnosti predolgo vztraja v nezadovoljujoči službi ali v partnerskem odnosu, ki duši njegov notranji potencial, če si leta ne namenja časa, v katerem bi se lahko uresničeval, ga bo prizadela otopelost, pomanjkanje življenjske strasti, celo kognitivne funkcije bodo upadle. Njegova psihična moč bo uplahnila, tako kot uplahnejo mišice, če jih ne krepimo.
Nagrade samouresničenja
Velja pa tudi obratno. Kdor sledi svojemu notranjemu klicu in uresničuje svoje talente, prejme obilo v zameno. Pomislite, kolikšen notranji kapital lahko pridobimo že z razvijanjem navidezno nepomembnih talentov. Kakšno notranje zadovoljstvo, občutek vitalnosti in zmožnost vztrajanja lahko na primer pridobi rekreativni tekač, ki sledi klicu svojega telesa po rednem gibanju. Ta kapital lahko unovči na drugih življenjskih področjih, ne nazadnje lahko z njim obogati tudi svojo okolico bodisi kot partner, starš ali zaposleni.
V razvijanje talentov je treba vložiti čas in energijo ter se ob tem nemalokrat soočiti tudi s tveganji. Neprestano je namreč treba ustvarjati življenjske okoliščine, v katerih lahko uresničujemo svoje bistvo. Vendar kot pravi svetopisemska prilika, nam bo vložek povrnjen z obrestmi. Neredko bomo poplačani z uspešnostjo v materialnem svetu, zagotovo pa bomo nagrajeni z globokim občutkom izpolnjenosti, s širjenjem našega bitja in s tesnejšo povezanostjo z drugimi bitji. Naši talenti namreč niso le “naši” in “za nas”, temveč so vpeti v nevidno mrežo vsega bivajočega – več ko vanjo vložimo, bolj nas bo podprla.